Od Kopja in Sekire Do Bajoneta in Giljotine: Strategija V Obdobju Fevdalizma (en Esloveno)
Reseña del libro "Od Kopja in Sekire Do Bajoneta in Giljotine: Strategija V Obdobju Fevdalizma (en Esloveno)"
Strategija v obdobju fevdalizma Predelava mojega diplomskega dela na Katedri za obramboslovje Fakultete za sociologijo, politicne vede in novinarstvo, Univerze Edvarda Kardelja, v Ljubljani, v juniju 1989 Arheologi so iz grobisc 11. in 12. stoletja izvlekli predstavo o tem, kaksno tezo so nosili konji iz krizarskih vojn. Povprecno razvit krizar je tehtal 65 kilogramov, sedlo in zelezna srajca po 20 kilogramov, 15 kilogramov pa orozje in celada. Konj je torej na hrbtu nosil 120 kilogramov, kar je teza, ki jo zmore nositi vec tednov. Meritve skeletov konj, ki so se ohranili, so pokazale, da so bili krizarski konji visoki od 150 do 160 centimetrov in tehtali priblizno 420 kilogramov (gre za mere, ki ustrezajo konjem v policijskih enotah mnogih sodobnih drzav). Krizarji so bili tudi prvi strokovnjaki, ki so znali pariti evropske zrebce s ciprskimi, grskimi in srednjeazijskimi kobilami, s cimer so izboljsali kakovost svojih konj. Vec let so jih urili, da so se privadili bojnemu truscu in se znali obnasati v bitki. Krizarji so bili sposobni dobojevati vso bitko na konju. Nasprotno so jahali Turki konje zato, da so z njihovih hrbtov izstrelili puscico, se hitro obrnili in odjahali proc, nato pa so akcijo ponovili...
